V spomin Peter Podvršnik (1959-2019)
V zadnjem tednu novembra smo se na pokopališču v Vojniku pri Celju poslovili od našega gojiteljskega kolega in prijatelja Petra Podvršnika. Cela štiri desetletja so ga z nami povezovale male živali. Ob družini in službi je preostanek svojega časa in energije posvečal vzreji pasemskih kuncev in bil zelo aktiven tudi na organizacijskem področju. Kot gojitelj pasemskih kuncev je začel razstavljati svoje živali v začetku osemdesetih let pod okriljem takratnega celjskega društva gojiteljev malih živali. Po zatonu celjskega društva je vzniknilo novo društvo v Laškem, kjer je bil Peter med ustanovnimi člani. Veliko optimizma, novih idej in tudi uspehov na razstavah so takrat beležili člani laškega društva in Peter med njimi. S svojimi kunci je na razstavah doma in v tujini dosegal zavidanja vredne rezultate, med drugim je na evropski razstavi leta 2009 v Nitri na Slovaškem osvojil laskavi naziv Mojster Evrope v pasmi holandec, v Sloveniji pa kar sedemkrat evropsko medaljo, ki jo slovenska zveza podeljuje najboljšemu kunčerejcu v tekočem letu. Ob vzreji kuncev je vložil veliko energije, svojega časa in organizacijskih sposobnosti najprej v delo matičnega društva, kasneje pa še slovenske zveze in regijske zveze društev severovzhodne Slovenije. Z znanjem in izkušnjami na društvenem nivoju je namreč sodeloval v ekipi, ki je v mandatu 2005 – 2009 prevzela vodenje slovenske zveze. Peter je bil zelo zagnan član te ekipe in je opravljal naloge tajnika slovenske zveze. Poleg rednih tajniških poslov je uspešno obvladoval tudi pripravo zahtevne dokumentacije za pridobivanje sredstev na razpisih ministrstva za kmetijstvo. Tudi pri prenovi statuta zveze in snovanju internih pravilnikov zveze je v tistem obdobju odigral pomembno vlogo. Bil je tudi med pobudniki za izvedbo prve razstave kunčjih parov leta 2005 v Laškem. S svojimi idejami in novostmi je veliko pripomogel k temu, da so naše razstave postale še bolj zanimive. Bil je tudi pobudnik in organizator prvih specialnih razstav morskih prašičkov. Ustanovil in vodil je Cavias reks klub in s svojimi živalmi uspešno nastopal na različnih razstavah doma in v tujini. Po zaključku mandata tajnika pri slovenski zvezi je nato prevzel še vodenje regijske zveze društev severovzhodne Slovenije, ki je z njegovim predsedovanjem zajela nov veter v svoja jadra. Nato pa se je enako zavzetostjo kot prvič ponovno priključil novemu vodstvu slovenske zveze in v obdobju 2013–2017 oddelal še en mandat tajnika slovenske zveze. Obvladal je sistematičen pristop in je po zaključku državnih razstav pripravil analizo rezultatov. Petra smo poznali kot iskrenega in pokončnega kolega, ki ni imel navade zavijati neprijetnih zadev v celofan. Svoje stališče o neki zadevi je zagovarjal s tehtnimi argumenti. Bil je zagovornik korektnih in poštenih odnosov in je bil večkrat upravičeno kritičen do zadev, ki bi lahko ali pa včasih tudi so skrenile s prave poti. Ni imel navade, da bi se v takih primerih diplomatsko izmaknil, ampak je direktno povedal svoje mnenje, kar ni bilo vedno lahko sprejeti, niti ni bilo vsakomur povšeči. Poleg obremenitev, ki jih aktivnosti v takšnih organizacijah prinašajo, če se jim posvetiš v polni meri, pa so se v zadnjih letih začela na njegovih plečih nabirati tudi bremena, ki so ga fizično in psihično tako izčrpala, da je bilo načeto njegovo zdravje. Kljub temu, da je izpregel na funkcionarskem področju, se mu zdravstveno stanje ni izboljšalo. Zavedal se je, da gre njegova bolezen svojo pot in da je ni moč ustaviti. Tako je ob zaključku njegove šestdesetletnice, ko bi lahko počasi odložil službene obveze in se posvetil stvarem, ki so mu bile drage, bolezen končala njegovo življenjsko pot. Njegov predčasni odhod iz naše sredine je velika izguba za vse, ki smo mu bili blizu in ga spoštovali. Pogrešali ga bomo in se ga s hvaležnostjo spominjali za njegov prispevek k dejavnosti, ki nas je družila vsa ta leta.